Misli so mi všeč, tudi Trubarjeve, čeprav sem nekako v dilemi, kako vključiti v predstavo verske vsebine, ki pa jih je težko ločiti od samega Trubarja, bil je le duhovnik.
So mi pa izredno všeč misli znanih Slovencev, predvsem Tavčarja, tudi Cankarja (čeprav je prehud - mislim, da bi jih kasneje poslušali, če bi vključili kaj takega, čeprav bi blo meni osebno kar prav, če bi malo potrkali komu po vesti), pa Slodnjakove, Rajhmanove, Humarjeve, Darka Modra in Martine Orožen.
Kaj ti praviš? Se ti zdijo primerne oz. si jih že vključil?
Jaz mislim, da bi iz teh misli lahko oblikoval v glavnem celo besedilo.
Meni osebno je zelo pri srcu tudi Aškerc, imaš pa čisto proste roke. Materiala je kar nekaj.
Kruta usoda pregnanca bi lahko skrhala njegovo voljo do življenja. Laže bi se mu bilo utopiti v nemški svet, se stopiti z njim in pozabiti na svojo nesrečo. Veličina Primoža Trubarja je ravno v tem, da je ustvarjalno presegel življenjske udarce ter se kot prvi "slovenski Feniks" nepoškodovan in zmagovit dvignil z dvakratnega pogorišča, ko je bil ob vse svoje imetje. Reševala ga je njegova močna vera in vdanost duhovnemu poslanstvu. "Stati inu obstati" je bilo Trubarjevo prekaljeno reklo, za katerim stojijo njegov življenjski boj in idealizem, njegova močna osebnost, njegova globoka ljubezen do slovenskega naroda. Namesto grenkobe, zamer in maščevanja je v narodno skrinjico položil vrednote, na katerih je "preprosto ljudstvo slovenskih dežel" do danes rastlo in odrastlo kot kulturni narod in na katere se je navezal Prešeren, ko je zapisal: "Žive naj vsi narodi..."
Pa še to:
Ime Primoža Trubarja zveni domače v vseh nemških krajih, kjer je deloval, zlasti v Tuebingenu in Deredingenu. Tam ima svojo ulico, svoj župnijski dom in otroški vrtec, svojo cerkev. V Trubarjevem letu se ga s številnimi prireditvami in znamenji spominjajo tudi v Kemptnu in Rothenburgu nad Taubero: predavanja, razstave, simpoziji, ekumenska bogoslužja, obiski slovenskih skupin in delegacij, poimenovanje trga pred cerkvijo v obeh omenjenih mestih. V Nemčiji je Trubar v zavesti in živem spominu številnih ljudi. A v srce zapisan v svojem "nigdirdomu" pač ne more biti; Lahko pa je zapisan tam, kjer je bil duhovno vedno doma: v srcih svojih "lubih Slovencev".
oboje iz 2008 Trubarjevo leto (publikacija protokola)
Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je bilo za naš narod nekaj epohalnega. Do globočine se je bila vzvalovila duša našega ljudstva Politične, socialne in verske razmere, v katerih je živelo naše ljudstvo v tisti dobi, so bile neznosne. Turški boji, kruti fevdalni sistem, ki je izkoriščal naše tlačane...In kdo je bil tisti spiritus agens, ki je revolucioniral naše ljudstvo? Kdo je prvi sprožil tisti velikanski duševni plaz, ki je bil zgrabil vse sloje po Slovenskem za "novo vero" - tisto elementarno hrepenenje po svobodi? Primož Trubar!
Trubar stoji sredi vsega tega gibanja do svoje smrti. Kar je Čehom hus, Nemcem Luther, to je Slovencem Trubar!
4 komentarji:
Misli so mi všeč, tudi Trubarjeve, čeprav sem nekako v dilemi, kako vključiti v predstavo verske vsebine, ki pa jih je težko ločiti od samega Trubarja, bil je le duhovnik.
So mi pa izredno všeč misli znanih Slovencev, predvsem Tavčarja, tudi Cankarja (čeprav je prehud - mislim, da bi jih kasneje poslušali, če bi vključili kaj takega, čeprav bi blo meni osebno kar prav, če bi malo potrkali komu po vesti), pa Slodnjakove, Rajhmanove, Humarjeve, Darka Modra in Martine Orožen.
Kaj ti praviš? Se ti zdijo primerne oz. si jih že vključil?
Jaz mislim, da bi iz teh misli lahko oblikoval v glavnem celo besedilo.
Meni osebno je zelo pri srcu tudi Aškerc, imaš pa čisto proste roke. Materiala je kar nekaj.
Kruta usoda pregnanca bi lahko skrhala njegovo voljo do življenja. Laže bi se mu bilo utopiti v nemški svet, se stopiti z njim in pozabiti na svojo nesrečo. Veličina Primoža Trubarja je ravno v tem, da je ustvarjalno presegel življenjske udarce ter se kot prvi "slovenski Feniks" nepoškodovan in zmagovit dvignil z dvakratnega pogorišča, ko je bil ob vse svoje imetje. Reševala ga je njegova močna vera in vdanost duhovnemu poslanstvu. "Stati inu obstati" je bilo Trubarjevo prekaljeno reklo, za katerim stojijo njegov življenjski boj in idealizem, njegova močna osebnost, njegova globoka ljubezen do slovenskega naroda. Namesto grenkobe, zamer in maščevanja je v narodno skrinjico položil vrednote, na katerih je "preprosto ljudstvo slovenskih dežel" do danes rastlo in odrastlo kot kulturni narod in na katere se je navezal Prešeren, ko je zapisal: "Žive naj vsi narodi..."
Pa še to:
Ime Primoža Trubarja zveni domače v vseh nemških krajih, kjer je deloval, zlasti v Tuebingenu in Deredingenu. Tam ima svojo ulico, svoj župnijski dom in otroški vrtec, svojo cerkev. V Trubarjevem letu se ga s številnimi prireditvami in znamenji spominjajo tudi v Kemptnu in Rothenburgu nad Taubero: predavanja, razstave, simpoziji, ekumenska bogoslužja, obiski slovenskih skupin in delegacij, poimenovanje trga pred cerkvijo v obeh omenjenih mestih. V Nemčiji je Trubar v zavesti in živem spominu številnih ljudi. A v srce zapisan v svojem "nigdirdomu" pač ne more biti; Lahko pa je zapisan tam, kjer je bil duhovno vedno doma: v srcih svojih "lubih Slovencev".
oboje iz 2008 Trubarjevo leto (publikacija protokola)
Mogoče kakšna ideja. Knjigo imaš v predalčku.
Še tole, če ti slučajno kam paše:
Kdo je velik? Kdor z glavoj se jasnoj
dviga nad površje svojih dnij;
kdor obzorje premotri široko
z bistrimi sokoljimi očmi.
Kdo je velik? Kdor rojakom svojim
kaže pot iz sužnjega mraku
v solnca in svobode domovino
z bakloj plemenečoj brez strahu.
Kdo je velik? Kdor svoj čas izpolni,
kdor življenja vso žrtvuje moč
idealom in najvišjim ciljem,
dokler smrt ga ne zagrne v noč.
Ti si tisti velikan! Med nami
prvi bojeval si sveti boj
za svetlobo in vesti svobodo –
in ves narod šel je za teboj.
aškerc
Še nekaj sem našla:
Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je bilo za naš narod nekaj epohalnega. Do globočine se je bila vzvalovila duša našega ljudstva Politične, socialne in verske razmere, v katerih je živelo naše ljudstvo v tisti dobi, so bile neznosne. Turški boji, kruti fevdalni sistem, ki je izkoriščal naše tlačane...In kdo je bil tisti spiritus agens, ki je revolucioniral naše ljudstvo? Kdo je prvi sprožil tisti velikanski duševni plaz, ki je bil zgrabil vse sloje po Slovenskem za "novo vero" - tisto elementarno hrepenenje po svobodi?
Primož Trubar!
Trubar stoji sredi vsega tega gibanja do svoje smrti. Kar je Čehom hus, Nemcem Luther, to je Slovencem Trubar!
Objavite komentar